Plešivški mlin

Plešivški mlin ob GTP Plešivec

Popotniku ali turistu, ki pride iz Suhega dola po soteski Kaštel, ali pa se pripelje po cesti iz Razborja proti Plešivcu in naprej proti Uršlji gori, ali do razpotja pri Križanu v Žerjav in Črno na Koroškem, Šoštanj, Kotlje, … se pod Krivonogom odpre pogled na Plešivške loge, odprto, delno močvirno dolinico, na začetku katere z desne strani stoji obnovljen Plešivški mlin. Malo kdo ve, da je današnji Plešivški mlin ostanek nekoč mogočnega posestva Plešivških, ki je svojo tedanjo posest z nakupom sosednjih kmetij povečal na preko 1100 ha površin gozdov in pašnikov. Na posestvu so se ukvarjali z rejo drobnice, deloma z živinorejo, kmetijstvom za lastne potrebe in v manjši meri tudi z gozdarstvom. Mlin so potrebovali za potrebe svoje družine, za številne hlapce, dekle in pastirje ter ostale najemnike po pobočju Plešivca. Tu so mleli, na strmih pobočjih težko pridelano žito.

V začetku prejšnjega stoletja, leta 1902 je zaradi gospodarskih razmer bil takratni lastnik Martin Plešivčnik prisiljen posestvo prodati. V prihodnjih letih se je večkrat menjalo lastništvo, med njimi je bil tudi grof Thurn, ki je s tem razširil svojo »Guštanjsko posest« (Guštanj – Ravne na Koroškem) še na južna pobočja Plešivca ( Zgornji Razbor). Zadnji lastnik je bil Rihard Skubic, lastnik trboveljskih rudnikov.
Kljub menjavi lastništva so nekateri kmetje kot najemniki ostajali na nekoč svojih kmetijah in služili vsakokratnemu gospodarju. Delali so v gozdovih, na žagi, za lastne potrebe tudi kmetovali.
Po vojni je bila posest nacionalizirana, gozdove je prevzelo Gozdno gospodarstvo, vse njive, travnike in pašnike pa je prevzela zadruga in pričela z živinorejo in ovčarstvom.

Mlin je vse manj opravljal svoje poslanstvo. Zadnjič se je kolo v tem mlinu vrtelo v 60 letih prejšnjega stoletja. Hudo neurje s točo, ki se je 21.junija leta 1961 razbesnelo v pogorju Plešivca je močno poškodovalo mlin in od takrat dalje je bil neuporaben. V letih od 1965 do 1970 je po delnem popravilu služil za potrebe rudnika Mežica kot začasno skladišče in zasilno bivališče za osebje rudnika pri raziskovalnih delih na tem območju.
Dolga leta je mlin propadal, streha je popustila, zidovje je začelo preraščati grmovje, podiral se je kamen za kamnom, kar je bilo še uporabnega so ljudje že davno odnesli.
Naslednja velika prelomnica se je zgodila 9.avgusta 1995, ko se je silovito neurje ponovno razbesnelo na pobočjih Plešivca. Vodna ujma je odnesla cesto po soteski Kaštel in naredila veliko škodo v spodnjem delu, na poseljeni poplavni ravnici v Suhem dolu in vse do Podgorja.

Tu pa se začne zgodba o gozdno turistični poti (GTP) Plešivec in obnovi mlina kot etnološke in tehniške dediščine.

Pripravil: Peter Cesar
Slovenj Gradec: januar 2025