Spoštovani,

pred vami je publikacija o Radušah. Napisal sem jo, ker je to res poseben kraj, ki združuje cel kup zanimivosti. V njej sem hotel ozavestiti krajane, da bodo ponosni na svoj okoliš. Nikakor pa ni bil moj namen, da bi kogarkoli prizadel ali užalil. Podatke sem pridobil z razgovori s krajani, na internetu, precej pa sem črpal tudi iz magistrskega dela takrat študentke arheologije, Zale Popič.

Vse je amatersko in se lahko razhaja od dejanske resnice. Hvala tudi gospe Brigiti Rajšter in gospe Saši Jelenko iz Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, Gospodu Skiteku iz arhiva na Ravnah ter gospodu magistru Matiju Križnarju iz Prirodoslovnega muzeja Ljubljana, za pregled in pripombe, ter kolektivu Turističnega društva Slovenj Gradec.

Publikacijo hranite za rodove, ki šele prihajajo, kajti ljudsko izročilo je v zatonu. Bi pa kljub vsemu pozval vse, ohranite naravo neprizadeto. Stanje v Radušnici nam ni v ponos. In ne morem tudi mimo tega. Ne dopustite politikom, da vas razdvajajo. Oni bodo odšli, vi pa boste ostali tukaj s svojimi sosedi in sokrajani.

In mimogrede, še povabilo, da lahko obiščete tudi mojo zbirko, kjer so prikazane starine, fosili in minerali.

Za konec pa še tole.
Zahvaljujem se gospodu Boštjanu Paradižu iz Raduš za moralno in finančno podporo temu projektu. On je omogočil, da je to gradivo sedaj pred vami.

Slavko Skarlovnik