Plešivški mlin – med dediščino in novimi priložnostmi
Plešivški mlin ni zgolj ostanek nekega preteklega časa, temveč dragocen del naše kulturne in etnološke dediščine, ki v sebi skriva številne zgodbe, spomine in priložnosti za prihodnost. Prav o njegovem pomenu, možnostih razvoja in turističnem potencialu je tekla beseda na okrogli mizi z naslovom Plešivški mlin – med dediščino in novimi priložnostmi, ki jo je v sredo, 16. septembra, v Kulturnem domu Podgorje pripravilo Turistično društvo Slovenj Gradec ob podpori Kulturnega društva Podgorje.
Dogodek, ki ga je povezovala Anja Vajde, je v prijetnem in sproščenem vzdušju združil predstavnike lokalne skupnosti, turizma, gospodarstva in ljubitelje domače kulturne dediščine. Skupna misel vseh sodelujočih je bila jasna: Plešivški mlin je izjemen spomenik preteklosti, ki pa ne sme ostati zgolj nemi pričevalec nekdanjega načina življenja. V njem je mogoče prepoznati številne priložnosti za razvoj butičnega turizma, izobraževanja in doživljajskega spoznavanja naravne ter kulturne dediščine.
Mlin, ki ponovno dobiva življenje
Uvodoma sta zbrane nagovorila predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec Uroš Rozman in župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Izpostavila sta predvsem kulturno-zgodovinski pomen Plešivškega mlina za širšo koroško regijo, pa tudi njegov še vedno premalo izkoriščen turistični potencial.
V zadnjem obdobju je mlin s pomočjo različnih aktivnosti in tudi v okviru projekta LAS Središče skupnosti Podgorja doživel pravo renesanso. Objekt, ki je dolga leta čakal na novo pozornost, danes ponovno dobiva mesto, ki mu kot pomembnemu delu lokalne dediščine pripada. Pred kratkim je bila v celoti obnovljena strešna kritina mlina, izdana je bila nova predstavitvena brošura, nastal pa je tudi film o mlinu in njegovi okolici. Prav slednjega so si obiskovalci na okrogli mizi lahko tudi prvič ogledali.
Turistično društvo Slovenj Gradec je ob tem naredilo še korak naprej in začelo organizirati vodene oglede Plešivškega mlina in njegove okolice. Tako mlin ni več zgolj objekt, mimo katerega se sprehodimo, temveč postaja prostor pripovedovanja zgodb, spoznavanja preteklosti in doživljanja narave.
Plešivški dvor in zgodbe, ki ostajajo
Plešivškega mlina ni mogoče razumeti ločeno od njegovega širšega okolja. V neposredni bližini stoji Plešivški dvor, ki ima prav tako bogato in zanimivo zgodovino. O njej je spregovoril nekdanji predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec Peter Cesar ter obiskovalcem približal zgodovinski pomen tega prostora.
Gozdno-turistična pot Plešivec, ki se vije ob vznožju Uršlje gore, skupaj s Plešivškim mlinom, Plešivškim dvorom in sotesko Kaštel predstavlja svojevrsten zaklad. Na razmeroma majhnem prostoru se prepletajo neokrnjena narava, mir, kulturna dediščina in zgodbe preteklih generacij. Prav ta preplet je tisti, ki daje območju poseben značaj.
Tu ni množic turistov, hrupa in vrveža. Nasprotno – obiskovalca pričakajo gozd, voda, tišina in občutek, da je za trenutek stopil iz vsakdanjega sveta. Tudi odsotnost telekomunikacijskih omrežij v osrčju koroške narave daje prostoru prav poseben pečat. V času, ko smo skoraj ves čas povezani z digitalnim svetom, je lahko prav možnost, da za nekaj časa ostanemo brez signala, svojevrstna prednost.
Okrogla miza o priložnostih, ki jih ne gre spregledati
Osrednji del dogodka je predstavljala okrogla miza, na kateri so sodelovali župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler, predsednik Turističnega društva Slovenj Gradec in direktor RRA Koroška Uroš Rozman, predstavnica SPOTUR-ja Marija Lah, avtorica knjige Lepe so dogodivščine Plešivške – zgodbe Plešivškega dvora in okolice Aleksandra Grabner Jonke ter direktor podjetja TOP-KOP, d. o. o., Peter Topič.
Razprava je odprla številna vprašanja o prihodnosti območja, predvsem pa o tem, kako kulturno dediščino približati obiskovalcem, ne da bi pri tem izgubili tisto, kar jo dela posebno.
Plešivški mlin namreč ni primeren za množični turizem – in prav v tem je lahko njegova največja prednost. Njegova prihodnost se kaže predvsem v butičnem turizmu, v obiskih šol, družin, pohodnikov, ljubiteljev zgodovine in etnološke dediščine ter vseh tistih, ki si želijo pobega iz mestnega vrveža in nekaj ur ali dni preživeti v miru in tišini narave.
Pomemben korak v tej smeri predstavlja tudi celovita obnova Plešivškega dvora. Podjetje TOP-KOP, d. o. o., ki ga vodi Peter Topič, je v objektu prepoznalo potencial in začelo njegovo prenovo ter preureditev v namenski turistični objekt s čudovitimi apartmaji.
A ambicije segajo še dlje. Ena od pomembnih zamisli je, da bi lahko na tem območju v okviru šole v naravi čas preživelo čim več šolskih otrok. Takšna oblika obiskov ima lahko veliko večji pomen od klasičnega turističnega izleta. Otrokom omogoča neposreden stik z naravo, hkrati pa jih seznanja z življenjem naših prednikov, nekdanjimi načini dela ter pomenom ohranjanja kulturne in naravne dediščine.
Ko zgodovino pripovedujejo zgodbe
Poseben pečat večeru je s svojim nastopom dodala Aleksandra Grabner Jonke, avtorica nedavno izdane knjige Lepe so dogodivščine Plešivške – zgodbe Plešivškega dvora in okolice. Zbranim je predstavila nekaj zanimivih, manj znanih in tudi humornih anekdot, povezanih s Plešivškim dvorom in življenjem ljudi na tem območju.
Prav takšne zgodbe dajejo zgodovini človeški obraz. Letnice, stavbe in zgodovinski dogodki so pomembni, vendar šele pripovedi o ljudeh, njihovih navadah, vsakdanjih prigodah in posebnostih kraja omogočijo, da dediščino zares začutimo. In Plešivško območje je očitno bogato prav s takšnimi zgodbami in spomini.
Od dediščine k prihodnosti
Sodelujoči na okrogli mizi so se strinjali, da je Plešivški mlin izjemen spomenik naši zgodovini in kulturi ter da njegov turistični potencial presega to, kar smo do danes morda uspeli prepoznati in izkoristiti.
Pri tem pa ne gre za vprašanje, kako v ta prostor pripeljati čim več obiskovalcev. Prav nasprotno. Gre za to, kako pripeljati prave obiskovalce – tiste, ki bodo znali ceniti njegovo zgodovino, mir, naravo in pristnost. Za ljudi, ki jih zanimajo zgodbe preteklosti, etnološka dediščina, življenje naših prednikov in naravno okolje. Za šolarje, ki bodo tukaj spoznavali, kako so nekoč živeli in delali njihovi predniki. In za vse tiste, ki si želijo za nekaj časa odložiti vsakdanji tempo ter se umakniti v okolje, kjer čas teče nekoliko počasneje.
Plešivški mlin tako počasi, a vztrajno dobiva novo vlogo. Iz spomina na preteklost postaja priložnost za prihodnost. Njegova zgodba se ne zaključuje – pravzaprav se šele zares začenja.
In morda je največja vrednost tega prostora prav v tem, da mu ni treba postati nekaj, kar ni. Ni mu treba postati množično turistično središče. Ostati mora Plešivec – miren, zelen, nekoliko odmaknjen in skrivnosten. Prostor, kjer se lahko srečata človek in narava ter kjer lahko skozi stare zidove, les, vodo in zgodbe začutimo utrip življenja, kakršnega danes poznamo le še iz pripovedovanja.
Okrogla miza se je zaključila v prijetnem in sproščenem vzdušju ob odlični pogostitvi Turistične kmetije Rdečnik iz bližnje okolice. Tudi druženje po uradnem delu dogodka je tako postalo priložnost za nadaljevanje pogovorov in izmenjavo idej.
Plešivški mlin je s svojo zgodovino, okoljem in zgodbami zagotovo vreden naše pozornosti. Morda je prišel čas, da ga ne vidimo več le kot ostanek preteklosti, temveč kot živo dediščino in prostor novih priložnosti – za turizem, izobraževanje, lokalno skupnost in predvsem za prihodnje generacije.
